Ko pri nasih strankah zacnemo govoriti o programu priporocil zaposlenih, se pogosto zgodi, da nas stranka ustavi in pravi, da program priporocil ze imajo. Vendar pa si pod programom priporocil zaposlenih predstavljajo le financno nagrado zaposlenemu, ki privede kandidata, ki je nato zaposlen. Mi vidimo program priporocil kot veliko bolj sofisticirano orodje, ki podjetju pomaga na vec ravneh.
Pasivni kandidati oziroma kadrovniki, naredite pravi korak. Ni vsak primeren kandidat aktivno issce delo. Tako imenovani pasivni kandidati trenutno ne isscejo dela in ne vedo o vas kot delodajalcu, kljub temu pa so lahko idealni za dano pozicijo in ta pozicija je lahko idealna zanje.
Moramo biti iskreni do sebe in ugotoviti, da je kadrovski oddelek v veliki vecini primerov eden izmed najbolj zaostajajocih oddelkov v podjetju, kar zadeva digitalizacijo in uporabo pametnih tehnologij.
Kratka definicija pravi, da je ATS (kratica za anglesko "Applicant Tracking System") elektronski informacijski sistem za podporo procesu zaposlovanja. To je sistem, ki podjetju omogoca, da na enem mestu centralizira vse informacije o vseh posameznih sestavinah zaposlovanja, kot so: ponudbe za delo, kandidati, zivljenjepisi in razgovori. Poleg tega omogoca njihovo upravljanje in nam zagotavlja podrobne informacije o njihovem trenutnem stanju v okviru njihovega zivljenjskega cikla.
Obstaja ogromna skupina podjetij, ki poskusajo ali so poskusala s programom priporocil zaposlenih. Ker je vsako podjetje edinstveno, je edinstvena tudi njihova resitev in je ni mogoce slepo kopirati. Kljub temu ima smisel posvetiti pozornost razlogom ali idejam, ki so pomagale najuspesnejsim, in poskusati najti analogijo za konkretno podjetje in situacijo.
"Candidate experience" je izraz, ki se nanasa na kakovost postopka zaposlovanja z vidika kandidata, z drugimi besedami, na kakovost njegove "izkusnje". Vendar to ni le izkusnja v smislu necesa nenavadnega, ceprav lahko dolocene "wow ucinek" (npr. kupon za popust za vse neuspesne kandidate) zagotovo okrepi kandidatovo izkusnjo.
Program priporocanja kandidatov s strani zaposlenih (ERP) je precej obicajna praksa v mnogih podjetjih. Vendar pa obstajajo bistvene razlike v pristopu, uporabljenih metodah in si upam reci tudi v celotni filozofiji programa med posameznimi podjetji.
Kot kadrovik, ki aktivno spremlja strokovno literaturo, portale, bloge in druzabna omrezja, sem izpostavljen poplavi stevilnih izrazov, ki so v kadrovanju popolnoma (ali vsaj relativno) novi, in pogosto je tezko jih razumeti in jih postaviti v pravi kontekst. Navedimo nekatere od njih kot primere: znamka delodajalca, kadrovski marketing, iskanje virov, pipelining, bazen talentov, druzabno zaposlovanje, priporocila, aktivni in pasivni kandidati.
Tezisce kadrovskega dela, zlasti v zacetnih fazah postopka zaposlovanja, se vse bolj premika na splet, o tem ni spora. Toda to ne predstavlja le izziva v smislu "biti ali ne biti na spletu", torej, ce so nase storitve na spletu, smo nalogo opravili. Podobno kot v katerikoli drugi panogi je pomembno tudi (ce ne celo pomembnejse) "KAKO" - z drugimi besedami: kako se predstavljamo na spletu, kako nas oglas ustreza povprasevanju na trgu, kako nas oglas izstopa (ali nasprotno tone) v primerjavi s konkurencnimi ponudbami itd.
Po ocenah nekaterih uglednih ameriskih agencij je ekonomski potencial izravnave trenutne ocitne neenakosti spolov v druzbi in na trgu dela v naslednjih desetih letih v razredu vec bilijonov dolarjev. To predstavlja okrog 10% BDP za posamezne drzave unije.
"To je vse, hvala za vas cas in javili se vam bomo v prihodnjem tednu". Kolikokrat smo slisali kaj, ce ne popolnoma enakega, pa vsaj zelo podobnega ob koncu razgovora? Kolikokrat smo to sami uporabili v vlogi kadrovnika? Kako smo se pocutili sami in kako smo predvidevali ali ocenjevali, da se pocuti druga stran? Da ne bo prevec vprasanj, preidimo na trenutno zadnje - ali mora biti tako?
Predizbira je bistveni del zivljenja vsakega kadrovnika. Spominjam se, kako sem kot otrok videl pisarno kadrovskega oddelka v ogromnem, sveže privatiziranem nekdanjem narodnem podjetju. V spominu so mi ostale kupe papirjev z zapiski na drugih barvnih listkih in kadrovnicka, ki je kopirala obrazce in jih dodajala na kupe. Potem so mi povedali, da so kupi za posamezne kandidate za trenutno oglaševane pozicije in da jim bo gospa kadrovnicka telefonirala ali jih povabila, da izpolnijo papirje, preden pridejo na osebni razgovor. Kot otroku se mi je to seveda zdelo zelo zabavno delo.